V začetku leta 1955 je bila ustanovljena mariborska podružnica geodetskega društva ljudske republike Slovenije (LRS), ki je zametek današnjega društva.

V letu 1961 se je podružnica reorganizirala v Okrajno društvo geodetskih inženirjev in geometrov. Z ukinitvijo okrajev pa se je v letu 1965 preimenovalo v Medobčinsko društvo geodetskih inženirjev in geometrov Maribor.
S statutom leta 1976 je društvo dobilo ime Medobčinsko društvo geodetov Maribor.

Današnje ime »Društvo geodetov Severovzhodne Slovenije« je društvo dobilo s statutom leta 1977.

Ves čas, od leta 1955 pa do danes, društvo združuje vse geodetske strokovnjake in druge strokovne delavce v geodetski službi na območju Koroške, Podravske in Pomurske regije.

Po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 se obseg in organizacija društva nista spremenili, deloma se je spremenila le vsebina dela.

2. Začetki geodetskih društvenih organizacij na območju današnje Slovenije

Začetki društvenega organiziranja geodetov na območju današnje Slovenije segajo že v obdobje Avstro – Ogrske in v obdobje Jugoslavije v času med 1. in 2. svetovno vojno.

Zanimivo je vedeti, s kakšnimi problemi so se ukvarjali.

V obdobju od 1911 do 1918 se po zapiskih da ugotoviti, da je bila prva skupščina geometrov za Krajnsko, 3. 5. 1911, v Ljubljani, na kateri je bilo prisotnih 13, od skupno 25 članov. Skupščine so bile vsako leto do prve svetovne vojne, ukvarjali pa so se z naslednjim:

– ustanovili so strokovno knjižnico;
– organizirali so predavanja – z naslovi: zamejničenje lastnine, agrarne operacije;
– izdajali so profesionalno glasilo;
– razčiščevali so odnose s centralnim društvom, ki je bilo na Dunaju;
– prizadevali so si za ustanovitev rednega izobraževanja in za ustanovitev fakultete – potekali so le tečaji, potem pa je bilo potrebno določeno število službenih let za naslov »geometra«;
– govorili so tudi o napredovanjih v državnih službah in o dolžini pripravniških stažev.

Pred prvo svetovno vojno je bilo v društvu 33 članov, naziv je bil Društvo geometrov, društveni denar pa naložen v mestni hranilnici pod nazivom »društvo slovenskih geometrov v Ljubljani«.

V obdobju med vojnama od 1918 do 1941 je bil prvi občni zbor 8. 12. 1918, v Ljubljani, kjer so bile sprejete naslednje resolucije:
– vsi geometri v javnih službah naj se združijo v enotno organizacijo;
– vlado se poziva, da takoj ustanovi geodetsko visoko šolo;
– absolvente geodezije, ki še niso zaposleni, naj se takoj sprejme v državno službo;
– ustanoviti je potrebno komisijo zaradi razdelitve katastrskega operata, instrumentarja in ostalega materiala s katastrsko direkcijo na Dunaju;
Naslednje leto je društvo dobilo ime Društvo geometrov kraljevine SHS, s sedežem v Ljubljani.

V letu 1934 je bila na tehnično fakulteto v Ljubljani podana zahteva, da se geometrom prizna višješolska izobrazba.

V letu 1935 je bila v Zagrebu, v okviru Skupščine združenja geometrov in geodetov Kraljevine Jugoslavije tudi geodetska razstava, ki je prikazala tedanjo geodetsko dejavnost. Na skupščini je bila podana zahteva, da se ponovno dovolijo privatna merjenja. Ponavljali pa so zahtevo za priznanje geodetskega izobraževanja.

V letih od 1935 do 1939, je bilo s strani slovenske sekcije geodetskega združenja na ministrstvu vlade SHS posredovano več zahtev:
– povečanje strokovnjakov na državnih upravah;
– napredovanje geometrov;
– zahteve po geodetskem inštrumentariju;
– potrebno bi bilo začeti graditi počitniški dom na severnem Jadranu;
– zaradi vedno več nezaposlenih geometrov, so pri oblasteh zahtevali njihovo zaposlitev;
– za novo izmero Ljubljane bi se naj angažirali geometri – Slovenci, ki so morali službovati v Moravski in Vardarski banovini in bi se želeli vrniti domov.
Ker večina zahtev ni bila izpolnjenih, je »sekcija Ljubljana« 17. 3. 1941 sporočila, da izstopa iz »združenja«.

V obdobju 2. svetovne vojne od 1941 do 1945 so bili na območju severovzhodne Slovenije mnogi geodeti izgnani v Srbijo, nekateri mlajši preseljeni na območje Avstrije ali Nemčije, nekateri tudi mobilizirani v nemško vojsko. Različne usode so jih razpršile v različne vojske. Nekateri so se lahko borili doma v partizanski vojski. Nekateri so delili usodo z nemško armado, ali pa so prebegnili in postali prostovoljci v ruski rdeči armadi ali pri Angloameričanih. Mnogi so padli.

Po drugi svetovni vojni je bila konferenca vseh društev inženirjev in tehnikov od 23. do 25. 2. 1946 v Beogradu.

Ustanovna skupščina Društva inženerjev in tehnikov ( DIT ) Slovenije je bila 24. 3. 1946 v Ljubljani, eno leto pozneje pa je bila ustanovna skupščina geodetske sekcije DIT Slovenije v prostorih DIT v Cigaletovi ulici, kjer je bilo prisotnih 30 do 40 včlanjenih od skupno 110 geodetov.
Pomanjkanja geodetskih strokovnjakov je bilo v tistih časih veliko, predvsem mladih, saj je bilo 70 % starejših od 40 let.

V letu 1950 je dejavnost nekoliko zamrla, da bi se potem v letu 1951 postavila zahteva po takšni organizaciji društva, ki bi vključevala vse geodete Slovenije. Tako je bila ustanovna skupščina Društva geodetskih inženirjev in geometrov ( GIG) 30. 3. 1951. Glavne smernice društva so bile usmerjene k povezavi vseh geodetskih strokovnjakov s pomočjo organiziranja ekskurzij, posredovanjem literature in ustanavljanjem sekcij v Mariboru in Celju.

Na skupščini društva GIG Slovenije leta 1953, se je društvo preimenovalo v Geodetsko društvo NRS, včlanjeno pa je bilo že 220 članov. Zelo pomemben je bil sklep o izdajanju »vestnika«, tako da prva številka izide v maju 1953.

Tako smo v tem kratkem zgodovinskem, bolj telegrafskem pregledu, prišli do datuma, katerega si naše društvo lasti kot svoj rojstni dan.